Od leta 2008 do leta 2009 sem kakšnih devet mesecev vozil tudi 335i M sport touring. Res ni bil popoln avtomobil, pravzaprav je imel kar nekaj napak in najresnejša med njimi je bila okvara obeh turbopolnilnikov.

Vendar je do takrat zelo spodobno izpolnjeval svojo nalogo priročnega družinskega avtomobila. Z malo bolj odločnim pritiskom stopalke za plin pa je bila preobrazba v mini M3 skoraj popolna. Priznam, vzljubil sem ga.
Zdi se, kot da je audijev S4 namenjen prav izzivanju konkurence iz BMW-ja. Naša trojka je bila opremljena s trilitrskim šestvaljnim vrstnim agregatom, ki z dvojnim prisilnim polnjenjem zmore 225 kW (306 KM). Tudi Audija poganja trilitrski šestvaljnik, le da v obliki črke V. S pomočjo kompresorja zmore Audijev agregat 244 kW (332 KM). Naš je imel še S-tronic z dvojno sklopko in obvolanskim prestavnim mehanizmom. V arktično srebrni barvi in z 19-palčnimi platišči iz aluminijeve litine v slogu modelov z oznako RS je avto res videti fantastično. Tudi od znotraj – s črnim usnjem nappa v kombinaciji armaturne plošče iz imitacije ogljikovih vlaken.

Kot večina testnih avtomobilov naše redakcije je tudi Audi prišel s popolno "bojno opremo", kar se je seveda poznalo pri ceni vozila. Ta se je namreč dvignila za slabih 10.000 evrov. Seveda je dodatna oprema morala vsebovati opcijo drive select, ki omogoča nastavitve delovanja volanskega mehanizma, menjalnika, stopalke za plin, blažilnikov, vzmetenja, diferencialne zapore ... Skratka vozniku za volanom audija S4 nikoli ni dolgčas. Tudi brez spreminjanja nastavitev je avto pravo razodetje v smislu različnih stopenj podkrmarjenja in presenetljive lahkotnosti pri zdrsu zadka v zavojih, in to s tovarniškimi nastavitvami, ki so se izkazale za povsem dober kompromis. Obstaja pa tudi opcija »dynamic«, ki lepo popestri dogajanje na cesti, saj postane bolj športno.

Nastavitve omogočajo tudi opcijo »individual«, ki sem jo zelo pogosto uporabljal, saj omogoča čisto osebne nastavitve določenih komponent. Dejansko je moja nastavitev podobna »dynamicu« z izjemo blažilnikov, ki jih nisem ne vem koliko spreminjal (v nastavitvah »dynamic« delujejo blažilniki na gladki podlagi zelo dobro, česar za grbinaste in luknjaste lokalne ceste ne morem trditi). 

Naj še povem, da sem imel možnost preizkusiti obnašanje audija na mokri in spolzki podlagi na dirkališču v Bedfordu, še posebej vožnjo skozi zavoje in s tem povezane različne stopnje oprijema v zavojih. Z elektronskim diferencialom, nastavljenim na maksimalno agresivnost in izključenim stabilnostnim sistemom (ESP), je pravi užitek potisniti nos avtomobila v zavoj in tekoče, nadzorovano drseti skozenj.

Na moji najljubši cesti pa S4 ni nikoli tako tekoče in lahkotno drsel skozi zavoje kot avtomobil z zadnjim pogonom (pri BMW-ju je tudi volanski mehanizem deloval bolj "naravno"). Vendar pa je v primerjavi z ostalimi audiji naš S4 še vedno deloval agilno in odzivno. Omeniti je treba še zavore, ki delujejo brezhibno in res vlivajo zaupanje v avtomobil.
Prednost pogona na vsa kolesa se je pokazala na zasneženi podlagi, kjer so bili samo "zadaj gnani" (spet BMW 335i) videti kot polži, S4 pa je deloval suvereno po še tako zahtevni podlagi.
Šestvaljnik s kompresorjem se je izkazal za največjega aduta, zelo prijetno prede pri nižjih obratih, ampak ta zvok se hitro spreminja v izrazit dirkaški zvok, ki narašča premosorazmerno s krivuljo moči in vrtljajev, kar spremlja značilen 'boof' zvok iz izpušnih cevi pri prestavljanju v višjo prestavo.

Najdrznejša Audijeva trditev pa se nanaša na porabo goriva. V primerjavi s prednikom našega S4, katerega »srce« je merilo 4,2 litra in povprečno porabo slabih 11 litrov, naš S4 ni bil tako žejen.

Pri vožnji z zelo rahlim pritiskom stopalke za plin se S-tronic tako bliskovito pomika skozi prestave, da se voznik zelo hitro znajde v šesti prestavi, pri tem pa ne preseže hitrosti 60 km/h, kar naj bi pripomoglo k bistveno manjši porabi goriva. Je pa res, da v vsakdanji vožnji skoraj nihče ne vozi na tak način. In tako poraba le redko pade pod osem litrov. Z malenkost bolj poduhovljeno vožnjo po avtocesti je poraba znašala slabih devet litrov. Nekateri bralci (lastniki S4) so poročali o še večjih številkah. Za agregat 'state-of-the-art' pa so te številke skoraj nesprejemljive, četudi skoraj identične z BMW-jevo 335i-co.

Glede ostalih stroškov moram priznati, da je S4 zelo prijazen do denarnice. Do konca testa so pnevmatike začele kazati prve znake obrabe in potrebna je bila menjava, za kar smo odšteli 640 evrov, ter menjava olja za ceno 147 evrov. Servisna storitev je tipično audijevska – S4 so odpeljali in vrnili po opravljenem servisu. Seveda temeljito očiščenega zunaj in znotraj.

Ampak na žalost je bil to prizor, s katerim sem se potem večkrat srečeval. Približno štiri mesece po začetku testa se je električni servovolanski mehanizem začel zatikati, kar so spremljali še čudni zvoki. Moje slutnje so se uresničile, ko so na Audiju zamenjali celoten servo mehanizem. Zamenjali so tudi okrasne letvice na pragu avtomobila, ki so začenjale odstopati. Mesec se še ni prav končal, ko se je pojavila naslednja težava. Vrhunski avdiosistem se je poslovil z glasnim pokom, ki se je ponavljal vsake pol ure. Spet ista procedura – iz Audija so prišli, odpeljali vozilo na servis, kjer so zamenjali ojačevalnik. Prav tišina ob okvarjenem hi-fi sistemu je razkrila še nekatere neprijetne zvoke, ki so se začeli pojavljati. Neprijetno škripanje in cviljenje pri nosilnikih vrat se je kazalo predvsem pri vožnji po cestah, polnih grbin.

Več preberite v tiskani izdaji!