Prišla je pomlad. Težko pričakovana in z zadnjim snegom v aprilu je zima še vedno kazala svoje dolge ostre zobe. Meni pa se je srce trgalo ob pogledu na nismota v garaži. Vendarle sem komaj dočakala dan, ko je motor končno zapredel in so se po venah začeli pretakati življenjski sokovi. Prva testna vožnja je povzročila kar nekaj negodovanja in nejevolje. Dokončno je umrl akumulator.

Ko sem obrnila ključ, je le še klikalo. Ja, ubogi moj. In to je bil šele začetek konca. Saj ne vem, ali bi pisala vso odisejado od iskanja ustreznega akumulatorja, ubadanjem s težavami blow offa, ko pa je pred zimo še tako veselo žvižgal, ali pa bi preskočila do dneva D, ko sem v roke prejela homologacijo. Morda bi vmes natrosila še nekaj modrosti okoli sonde lamdba, vse skupaj zaokrožila z obiskom na meritvi dyno in potem neslavno zaključila z vodo zalitim merilnikom pretoka zraka.
Hja, in vse to v dobrih 14 dneh. Za piko na i pa še o čudežnem izginotju sovoznikovega sedeža. Saj ne, da se sedež za skylina dobi za vsakim vogalom, morda ga prodaja kdo na internetu, leži kje na avtoodpadu …
Katera zgodba vas zanima?

Če napišem podrobnosti vsakega izmed zvenečih naslovov, bo tale članek presegel vse meje in morda lahko v prihodnje izdam kako žepno izdajo z naslovom: Kako kupiti skylina in ohraniti mirno kri, z daljšim podnaslovom: Kako homologirati skylina v Sloveniji in ne ponoreti, seveda opremljeno s slikami, grafi in sprostitvenimi vajami.
Sicer pa, kar ne ubije, ojača – in koža moja je že podplat čez in čez postala. No, skoraj. Vedno imam na zalogi kar nekaj aforizmov v slogu: če želiš imeti mavrico, se moraš sprijazniti tudi z dežjem ali pa kaj bolj udarnega v trenutku, ko ti pet minut pred izdajo homologacije rečejo:
»Veste, tale števec …«

In si rečeš O. K. … Manj obljudena pot je neobljudena z razlogom. In se potolažiš, da je vse za nekaj dobro. Kolikokrat sem stopila skozi vrata avtotrgovin, mehaničnih delavnic, pa so me zaposleni debelo gledali, češ … Lej, punčka, manikura je za naslednjim vogalom.

In potem vsakič ista zgodba. Joj, tega avta pa nimam v katalogu, programu, eurotaxu ... Pa kaj bi obupovala? Stremim k temu, da ima vsaka zgodba srečen konec, no, poglavje, in tudi ta ga ima.
Torej nismo ima nov akumulator, pravilno zvezan blow off, homologacijo (čakam še na dokončno/dopolnjeno izdajo), slovenske tablice, zavarovanje, nove/rabljene sedeže recaro, pritrjene zatiče za pokrov motorja in delujočo sondo lambda.

Več preberite v tiskani izdaji!