Ubogi moj modri cestni prijatelj, zadnje čase se nič ne druživa! Z vandali namreč res nima(va) sreče. V centru Ptuja se je tako oni dan opogumil nek malopridnež, na subaruju razbil obe bočni stekli in mi ukradel denarnico, seveda vključno z denarjem in vsemi dokumenti.

Policija je na kraju zločina iskala sledove, a zaman. Analiza prstnih odtisov ni dala rezultatov, kakor tudi ne ogled notranjosti avtomobila, okrašene z majhnimi koščki stekla, ki so se lesketali v nedeljskem soncu. Še srečo sem imel, da je bilo takrat vreme prijazno toplo, saj sem imel na 20-kilometrski vožnji domov precej neprostovoljnega prepiha.

Zakaj pišem o tem dogodku? Moj subaru več kot očitno nima alarmne naprave! Nič, prav nič ni opozarjalo mimoidočih, da se je na mestu, kjer je bil parkiran, nekaj sekund ali minut prej zgodilo kriminalno dejanje! Tako kot pri prvem STI-ju, s katerim sem se vozil prej, ni bilo vgrajene predpriprave za avtoradio (o serijski vgradnji avtoradia, tudi za doplačilo, ni bilo govora, pa je bil avtomobil letnik 2004!), kar je avtomehanika, ki mi je takrat radio naknadno vgradil, spravilo v smeh do solz. In v taki logiki nov model, letnik 2008, nima alarmne naprave. Policista nista mogla verjeti – le smejala se nista.

Res pa je tudi, da se v današnjem svetu sebičnih slovenskih duš, skrbečih samo zase, verjetno nihče ne bi niti obrnil k nemočno piskajočemu avtomobilu, ki bi panično utripal z vsemi štirimi smerniki ter hupal v nedogled in tako skušal opozoriti: hej, tepejo me, pomagajte mi! Morda bi kdo, ki bi ga kričeči avtomobil zbudil iz nedeljskega dremeža, vanj nemara celo zalučal kamen, češ kaj se dereš, ko jaz spim. Ta moj subarujček pa se je držal bolj zase. Tako kot na cesti, kjer je relativno neopazen, in v tunelu, kjer je skorajda neslišen, se tudi v primeru vloma in ropa že vnaprej sprijazni z usodo. Kar bo, pa bo.

Zdaj stoji na Porschejevem servisu na Šentiljski in čaka na popravilo. Ko sem ga pripeljal tja, me je opazil šef in me v tolažbo povabil na ogled in poskusno vožnjo s panamero turbo. Pravo doživetje (čeprav ne tudi kompenzacija za škodo, ki me je pripeljala do tega doživetja), vam rečem. Čeprav ga nisem imel prav dolgo v rokah, sem ugotovil, da pospešuje bolj suvereno od novega M3 in da pravzaprav okolica, ne pa tudi čas, mimo njega beži hitreje kot mimo običajnega avtomobila.

Več preberite v tiskani izdaji!