Ker sem že večkrat prebral, da imajo zmogljivejši avtomobili s turbino nekakšen 'intercooler', me zanima, kakšna je pravzaprav njegova prava vloga pri motorju ali pri polnjenju.
- Jure, Ravne
Dandanes bi težko našli Ottov, Dieslov ali Wanklov motor, ki je opremljen s kakršnim koli polnilnikom in bi bil brez hladilnika zraka – intercoolerja. Vsi polnilniki zrak stisnejo, zaradi česar se temperatura zraka dvigne. Verjetno se z ur fizike še spomnite plinske enačbe. Čeprav gre v resnici za precej bolj zapleteno dogajanje, dlje od tu s teorijo ne bi šel. Zakaj torej hladiti zrak? Prvi razlog je ta, da motorji ne marajo vročega zraka in jim pravzaprav škoduje. Na čelu bata se pojavljajo vroče točke, ki jih z vstopom hladne zmesi nekoliko ohladimo. S tem pri bencinskih motorjih zmanjšamo možnost motorju nevarnega klenkanja. Če je zmes vroča, je verjetnost klenkanja večja. Zato je treba zmes vžgati pozneje, kar v praksi pomeni, da motor izgubi del moči.Drugi razlog je viden pri vročezračnih balonih. Bolj ko je zrak vroč, redkejši je in torej lažji. Zaradi tega se balon, napolnjen z vročim zrakom, dvigne od tal. Želja inženirjev je v valj potisniti čim večjo količino zmesi zraka in goriva. Ker je idealna stehiometrična vrednost zmesi goriva in zraka precej natančno določena v razmerju mas, bo v zmesi z vročim zrakom v valj prišla manjša masa zmesi, kar pomeni manjšo moč motorja. Nenazadnje je gorivo skrbno izbrana zmes različnih goriv in aditivov, ki imajo svoje vrelišče med 30 in 200 stopinjami Celzija. Gorivo najlepše izgoreva, če je v obliki aerosola oziroma drobnih kapljic. Če pa ga vbrizgamo v vroč zrak, se frakcije z nižjim vreliščem uparijo. Tako pregreta zmes slabše izgoreva. Rezultat je manjša moč motorja, pogosto pa je to z ekološkega vidika še bolj obremenjujoče.
Več preberite v tiskani izdaji!
VPRAŠANJA
